(Ponikva, 9. oktober 2016) – Na Ponikvi in Slomu, rojstnem kraju blaženega Antona MartinaSlomška, zavetnika kmetov, slovenskega kmetijstva in kmetijskega slovstva, je v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, župnije Ponikva in številnih prostovoljcev potekalo tradicionalno srečanje kmetov.
Vodilo letošnjega srečanja je bila Slomškova misel:Dobra dela – zlati ključ do nebes, ki nagovarja slehernega izmed nas. Dobra dela so temelj,na katerem gradimo tako mirno sedanjost kot varno prihodnost.
Srečanje se je začelo v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je ob somaševanju duhovnikov mašo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar. S svojim petjem je dal maši mladostni pečat Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček iz Ilirske Bistrice.Škof dr. Šuštar je v pridigi poudaril: »Ob zavetniku kmetov blaženem Antonu Martinu Slomšku se lahko učimo prijaznega in hvaležnega pogleda na vse, kar obstaja v stvarstvu, v naravi.
Spomnimo se njegovih slikovitih primerov, ki jih je jemal iz kmečkega življenjadružine, iz narave, iz stvarstva… To svoje bogato doživljanje in vero je želel prenesti vživljenje drugih ljudi. Tako v družinah kot v šolah; tako v gospodarstvu in kmetijstvu kot vcelotni družbi in narodu,« je Slomškova prizadevanja povzel škof Šuštar.V nadaljevanju se je dotaknil še gesla letošnjega srečanja: »Kar pomislimo, koliko ljudi je morda v sporu, koliko nepravičnosti in stisk je med ljudmi, tudi med kmeti. Takoj zatem, kodo živimo usmiljenje in ljubezen, pa smo poklicani, da to usmiljenje in dobroto izkazujemotudi drugim.
Vsak od nas dela dobra dela in vsak od nas je poklican, da je pripravljen svojemu bližnjemu izkazati ljubezen. Najprej je dobro delo, da je človek zvest svoji osnovni poklicanosti in dolžnosti.
Slomšek je to v takratnem času slikovito orisal z besedami, da "nam delo zemljo polepša in nas s kruhom oskrbi, nam zdravje ohrani in nas greha varuje." Delati je vsakemu stanu velika čast. Vsako delo pa storimo z veseljem, naj je še tako težko,« je Slomškove misli strnil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Sledilo je darovanje, kjer že po tradiciji kmetje z vseh koncev Slovenije prinesejo na oltar darove: kruh, vino in druge jesenske pridelke. Tako darujejo sadove, ki so plod marljivosti in dobrih del preko vsega leta.
V nadaljevanju je na slavnostni akademiji pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu po uvodnem pozdravu šentjurskega župana Marka Diacija prisotne nagovoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič: » Že pri maši je bilo nakazano naodnos med mladimi in starimi glede prevzema kmetij. V Slomškovem času je prevzem kmetije pomenil lažje preživetje. Danes je drugače, saj so družine manjše in ni vsak za vsak poklic. Še vedno pa je potreba po pridelavi hrane. Te je marsikje preveč, pol ljudi na svetupa je lačnih. In Evropa se ne zna na to prav odzvati,« je povedal Zupančič.
»Dandanes se premalo govori o prihodnosti. Pri kmečkem delu to vidim vsak dan. Ena muha ali en hrošč lahko v zelo kratkem času prizadeneta živinorejo ali gozdarstvo, čemur smo priča v zadnjih dveh letih. Pri tem bi se lahko zgledovali po Slomšku. On se je vsakodnevno ukvarjal s prihodnostjo in nepretrgoma iskal odgovore za vzgojo, vrednote, družino,gospodarstvo, kmetijstvo in vero,« je zaključil predsednik KGZS Zupančič.
Osrednji nagovor na akademiji je imel dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. To je postal lansko leto in povedal je, da se je z razmerji soočil že pred leti, ko so na njihovi kmetiji pridelovali zelenjavo in jo prodajali neposredno trgovcem. Tako je začutil, kako so trgovci zaradi svoje tržne pozicije izvajali pritisk na dobavitelje. »Že takrat sem se preko družinske tržne pridelave boril tudi s trgovci za drugačen odnos do nas,kmetov. Z nastopom funkcije varuha pa sem le še bolje spoznaval nečednosti in pritiske tistih partnerjev v prehranski verigi, ki so imeli v določenem obdobju večjo moč in boljše pogajalsko izhodišče. In na žalost lahko zatrdim, da smo praviloma v najslabšem položaju kmetje.Tukaj manjka poštenosti.
Če bi bila veriga preskrbe s hrano poštena, potem ne bi zavajali potrošnikov s poreklom blaga. Prav tako ne bi z dampinškimi cenami, s kanibalizmom, v naše javne zavode prodajali prehranskih izdelkov, ki so sicer varni, niso pa nujno zdravi. In to hrano uživajo naši otroci v vrtcih in šolah, bolniki v bolnišnicah, ostareli v domovih za ostarele. Ali si te skupine ljudi res zaslužijo tako hrano samo zato, ker je najcenejša? In ker je najcenejša morda tudi zato, ker je nekdo nepošten do dobavitelja, delavca, ki ga ne plačap ošteno glede na opravljeno delo? Zato pravim, da tukaj manjka poštenosti.« V nadaljevanju se je navezal na vodilno misel srečanja, na delanje dobrih del.
Opozoril je, daje veliko lačnih na račun neživljenjske zakonodaje.»Ali je res treba, da v smeti vržemo več kot 70 kg hrane letno na prebivalca? Z izgovori na sistem postavljamo ovire, da te hrane ne bi darovali tistim, ki jo zares potrebujejo. Zato je nesprejemljivo, da se z izgovarjanjem na zakonodajo ovira ali celo preprečuje, da bi lačni lahko dobili hrano, ki bi jo sicer v ogromnih količinah zavrgli. Če pa zakonodaja to respreprečuje, jo je treba nemudoma spremeniti,« je izpostavil varuh odnosov v verigi preskrbes hrano Podgoršek.
V nadaljevanju je spregovorila z njej lastnim žarom 20. vinska kraljica Slovenije Sara Stadler, ki je s Slomškovo mislijo »Kdor hoče druge vneti, mora sam goreti« dala zelo lepo iztočnico še ljudski pesnici Ivanki Uduč s Planine pri Sevnici, ki je z recitacijo tradicionalno zaključila slavnostno akademijo. Druženje se je zaključilo s pogostitvijo. Golaž in dobrote s kmetij so pripravili članiprostovoljnega gasilskega društva Ponikva in članice društev kmečkih žena z območja KGZS– Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ob sodelovanju učencev Šolskega centra Šentjur.
