Ljubljana, 16. junij 2017. Zakaj lažne novice? Koliko so k njenemu nastanku prispevali mediji sami? Kaj lahko stori politika? Kakšna je odgovornost stroke? Ali jih je treba posebej regulirati? O tem je danes tekla beseda v Hiši EU, na okrogli mizi z naslovom Lažne novice: izgubljena vojna ali začetek odločilne bitke?
»Lažne novice niso nič novega, samo industrija so postale,« je uvodoma dejal Jernej Verbič iz Društva novinarjev Slovenije, ki je okroglo mizo pripravila skupaj z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta. Obstajajo podjetja, ki se ukvarjajo zgolj s tem in tako tudi dobro služijo, je še dejal.
Na evropski ravni obstaja zavest, da je to težava, ni pa nikakršnega akcijskega načrta o tem, kako to preprečiti, je opozorila evropska poslanka Tanja Fajon (S&D). Meni, da bi EU morala nameniti sredstva za medijsko opismenjevanje mladih, hkrati pa iskati rešitve skupaj s podjetji, kot so Facebook in Google, ki pomembno prispevajo k širjenju lažnih novic.
Evropska poslanka Romana Tomc (EPP) pa je opozorila, da lahko sprejmemo tisoč zakonov in ustanovimo tisoč inštitucij, pa ne bomo mogli uzakoniti vsega. Zato se za posebno regulacijo ne zavzema, se pa strinja, da je treba področje omejiti tako, da bi se delala čim manjša škoda.
Novinar Dela Lenart J. Kučič je menil, da so za lažne novice krivi novinarji resnih medijev sami, hkrati pa je opozoril, da klasični mediji niso več najboljši preprodajalci pozornosti na trgu in da so se oglaševalci obrnili na portale, ki objavljajo lažne novice.
Danes se politiki izognejo konfrontaciji z mediji, objavijo tvit in si tako odprejo vrata v medije, je dejal Marko Milosavljević, profesor Fakultete za družbene vede. Menil je, da bi bilo treba določene stvari regulirati, kar pa ni enostavno, saj bi pri tem lahko prišlo do omejevanja svobode govora.
"Regulacija in omejevanje se vedno obrneta v svoje lastno nasprotje," je menil odvetnik Cene Grčar. Edino rešitev vidi v tem, da o tej problematiki poučujemo mlade.
Vir: Evropski Parlament
