Sebastian Walcher je prevajalec in tolmač na avstrijskem Štajerskem je zagnan predstavnik slovenske manjšine na Avstrijskem, ki bi se naj bol zavedala svojih korenin in rabe slovenskega jezika.

Ali nam zaupate kako ste preživljali otroštvo/mladost?

Odraščal sem v Gradcu. Imel sem srečo, ker sem živel v dvojezični družini. Moja mama je Slovenka oče je Avstrijec. Mama je bila zelo zagnana, saj je z mano in mojim bratom govorila slovensko. Veliko je brala z nama v slovenščini. Ob tem pa je tudi moj oče imel veliko vlogo, da je mamo v vsem podpiral, čeprav ne govori slovensko. Z bratom sva imela zelo veliko srečo, da sva lahko odraščala dvojezično in sva imela starše, ki so videli dobrobit v tem, da odraščaš dvojezično.

Ste obiskovali pouk slovenskega jezika?

Pouk slovenščine v Gradcu, je komaj četrto leto. Pred tem v resnici ni bilo nobenega organiziranega pouka v slovenskem jeziku. Neka gospa je nudila ure slovenščine, kar pa ni bilo redno. Midva z bratom takrat nisva hodila na ure slovenščine v Gradcu, ker v resnici tega ni bilo. Slovenščino sva se z bratom učila iz literature doma z mamo, iz Slovenije iz revij, časopisov in seveda iz stripov.

Ali še vedno obiskujete Slovenijo in sorodnike?

Ja, mama je iz Rogatca blizu Rogaške Slatine, kjer je do lani še živela moja babica. V času vojne je sestra moje mame zbežala iz Mostarja v Rogaško Slatino, kjer je ostala moja sestrična. Širša družina je dober razlog, da greš v Slovenijo, dodatno še študij slovenistike, na sploh vedno znova zahajam v Slovenijo.

Kje in kaj ste študirali?

Prvotno sem študiral nekaj povsem tretjega, biologijo, ker mi je bila od nekdaj všeč. Kasneje sem slučajno odkril v zbirki vseh študijev, ki je takrat še v knjižni obliki obstajala na Graški univerzi, da obstaja tudi študij slovenščine. V drugem letniku na biologiji sem začel obiskovati jezikovne tečaje, da bi izboljšal slovenščino. Tam so bili odlični profesorji, ki so točno vedeli, kako me vzpodbujati in tako sem izbral študij slovenistike, kar sem v Gradcu in v Ljubljani študiral in zaključil. Zdaj sem se še odločil za študij konferenčnega tolmačenja v kombinaciji nemščina, slovenščina, angleščina in trenutno pišem diplomsko nalogo.

Je bilo težko predstavljati slovensko kulturo v štajerski prestolnici?

V začetku zelo težko, sredi študija sem naletel na Klub Slovenskih študentov v Gradcu, ko je bil predsednik Simon Ošlak. Udeležil sem se prireditve branja Matjaža Pikalo, ki je takrat bral iz knjige MODRI E. Zelo mi je bilo všeč, da so vsi govorili sproščeno o literaturi v slovenščini. Tako, da sem se vedno bolj vključeval v Klub slovenskih študentov, naenkrat sem bil predsednik. Klub sem vodil zelo zagnano. Dve leti sem živel za klub, organiziral sem nešteto prireditev. Kasneje sem se umaknil mlajši generaciji ki naj nadaljuje delo.

V Gradcu so tri ustanove , ki se zavzemajo za slovenščino in tudi predstavljajo slovensko kulturo. To so: Klub slovenskih študentov, društvo Člen 7 in društvo Avstrijsko Slovensko prijateljstvo. Še vedno sem aktiven in organiziram oz. pomagam pri branjih, razstavah in to mi je veliko veselje, saj večkrat kaj povezujem. Že nekaj let obstaja v Gradcu Slovenska čitalnica v sklopu štajerske deželne knjižnice, kjer je na razpolago nešteto slovenskih knjig, časopisov in revij. Tam so tudi prireditve branja, diskusije, predstavitve, koncerti. Tudi tu redno sodelujem in s tem bom zagotovo nadaljeval.

Ali matična država podpira slovensko manjšino v Avstriji?

Slovenija podpira Slovence v zamejstvu, je pa kljub temu razlika med koroško manjšino in štajersko manjšino. Koroški Slovenci so bili vedno glasnejši, štajerski Slovenci, ne tako. Društvo Člen 7 za avstrijsko prijateljstvo je ustanovila štajerska slovenka, trenutno v odboru ni osebe ki bi pripadala manjšini. So Slovenci, so Štajerci, so na nek način štajerski Slovenci. Kaj sem jaz v resnici? A sem graški Slovenec ali sem samo »druga generacija priseljencev«? Slovenija mi je blizu, Štajerska mi je blizu, avstrijska Štajerska mi je blizu tako da se imam za Slovenca na Štajerskem. Čeprav Slovenija namenja manjšini pozornost, mislim, da bi vseeno lahko bilo več finančne podpore. To velja tudi za Avstrijo. Pozornost je pomembna, ne samo iz kulturnega vidika in političnega vidika, ampak je tudi pomembna iz finančnega vidika.

Kakšno spremembo si želite za manjšino na Avstrijskem?

Po eni strani še posebej, da Avstrijci sprejmejo slovensko manjšino, da so Slovenci tukaj njihovi rojaki. Da obstaja manjšina, da se sprejme manjšina sama, da so manjšina. Manjšina večkrat zveni kot nekaj negativnega, vendar je to ogromen plus. To morajo štajerski Slovenci tudi sami sprejeti. Zadnjič sem se pogovarjal z enim kmetom na meji v bližini sv. Duha na avstrijski strani. Z njim sem se pogovarjal nemško in sem ga tudi vprašal če ve slovensko, ker ima gotovo kakšno njivo na Slovenskem. Rekel je, da nekaj malo ve slovensko. Pol ure kasneje se je pripeljal avto s slovensko registracijo, gostje so se sedli za mizo, na kar je prisedel in govoril slovensko. Zakaj prej tega ni hotel, ne vem? Želim si več poguma na strani štajerskih Slovencev, več strpnosti in pripravljenosti s strani nemških Štajercev.