Pogumna Anica Mumlek rojena v Ločah pri Poljčanah, se je podala za ljubezen na drugo stran meje.
Kje ste preživeli otroštvo?
Otroštvo sem preživljala lepo, bila sem zaželen otrok, mama me je rodila pri 42 letih oče je bil star petdeset.
Kje in zakaj ste se šolali?
Osnovno šolo sem obiskovala v Ločah. Oče je nenadoma zbolel. Odločila sem se, da bi šla v srednjo Kemijsko šolo v Ruše, ampak ker je mama ostala sama na posestvu ni bilo finančnih sredstev, ki bi mi omogočile nadaljnjo šolanje. Takrat, kmečki otroci nismo dobili nobene pomoči za šolanje. Tako me je potem mama dala učit za trgovko, v šolo sem hodila v Celje.
Zakaj ste odšli na Hrvaško?
Leta 1962 je prišlo 100 Hrvatov k nam v vas, vsi so bili mladi in lepi. Jaz sem takrat bila stara 18 let. Vsi ti fantje ki so prišli k nam so tukaj bili »ledik in fraj« a ti fantje so doma imeli ženo in otroke. In z enim fantom sva se začela dobivat. Čez kake pol leta ga jaz vprašam, kdaj se pa bova midva poročila. Takrat je zanemel. Med tem časom sem pa jaz izvedela, da ima doma lepo ženo in sina in ko sem mu to omenila je spet zanemel. Rekel mi je jaz te imam rad, ampak jaz ne bi upal zapustiti ženo in otroka, ker sem zadolžen ju preskrbeti. No in ljubezen je pač trajala koliko je trajala, in ti fantje so odšli. Meni se je vsake toliko časa javljal s pismom, bil pa je vsepovsod po svetu. No in tako so leta minila.
Po 17 letih je njemu žena umrla in čez nekaj mesecev je prišel do mene. Ti si rekla, da se boš z mano poročila, jaz sem zdaj »fraj« nimam več žene, a jaz sem se takrat vselila v lepo novo hišo. A nisem dolgo premišljevala kaj bom storila. V roku nekaj mesecev sem prodala vso moje premoženje. Hčer Barbaro je znal zelo dobro prepričati, obljubil ji je, da ko bo stara 18 let da ji bo kupil avto, in ko se bo poročila jo bo kočija vozila. No in tako je bila moja hčer stara nekje 13 let stara ko sva se odselile na Hrvaško. Veliko sorodnikov mi je to takrat zamerilo, da sem prodala vse in da sem se odselila na Hrvaško. Da bodo Hrvati tam vse zapravili in, da bom prišla brez vsega nazaj. Dolgo nisem imela kontakta s sorodniki. Kasneje se je vse spremenilo. Tudi obljubo, ki je mož dal hčerki, da jo bo na poroko kočija peljala, je tudi držal, pa tudi avto ki ji je ga obljubil.
Ste bili kaj politično aktivni?
V Sloveniji sem bila zelo politično angažirana, to me je veselilo.
Ste vedno govorili samo Hrvaško? Ali je vaš mož to spodbujal?
V različnih priložnostih mi je vedno bila prva misel in prva pesem vedno v slovenščini, še zdaj ko sem stara 72 let ne vem moliti po hrvaško. Moj mož je tudi govoril slovensko, čeprav je bil Hrvat, ker se je s terena naučil slovenščine.
Ste bili vključeni v kakšna društva na Hrvaškem?
Ja, bila sem vključena takoj ko se je ustanovilo Slovensko društvo, še zdaj sem predsednica za občino Cestica.
Se ljudje kdaj obrnejo na vas če rabijo pomoč?
Ljudje vedno prihajajo po pomoč pri raznih dokumentih, da bi dali otroke v Slovenske šole, da bi dobili štipendije. Tukaj je zelo malo ljudi iskalo službo v Zagrebu ali pa po Dalmaciji. Pregovor, pri nas pravi ˝Sinek, sinek tam preko Drave tam ti kruhek raste˝, kar je resnično tak.
