Aljaž Pestotnik, rojen na Jesenica, htrenutni predsednik Kluba slovenskih študentov in študentk v Gradcu, pesnik in pri založbi Wieser je izšla njegova prva pesniška zbirka.

Kje ste preživeli otroštvo in mladost? (Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz otroštva oz. mladosti, saj ste odraščali dvojezično? )

Večji del otroštva sem preživel v Sloveniji, ker sem tam obiskoval osnovno šolo. Potem sem začel obiskovati Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru, na avstrijskem Koroškem. Tam sem preživel svoja najstniška leta. V teh letih, se mi zdi, se posameznikova osebnost še najbolj razvije in začel sem se soočati s tem, kaj je identiteta – dolgo je trajalo, dokler nisem prišel do zaključka, da je ta sestavljena iz plasteh in da je vedno fluidna.

Del dvojezičnost je bikulturnost, kar je v bistvu sposobnost enega človeka, da živi dva jezika oziroma dve kulturi.

Kdo vas je učil nemškega jezika?

Foltej Müller – moj učitelj nemščine v Šentpetru

Zakaj ste se odločili za smer študija, ki ga trenutno študirate?

 Naključno sem ugotovil, da zelo rad delim znanje. Ko sem začel nekaj razlagati, sem bil »v elementu« in me nič ni moglo (in še vedno ne more) ustaviti. Tako se je začelo, potem sem že malo bolj resno premišljeval, kaj pomeni biti učitelj in izobrazba. Po mojem mnenju ta ni samo zapisovanje grobih podatkov na trdi disk ali vsrkavanje z gobo (s tem veliko učiteljev primerja učenčeve možgane). Spoznal sem, da nam izobrazba da možnost, da na stvari gledamo z različnih zornih kotov. Poleg tega je izobrazba tudi boj proti neenakosti (čeprav morda nikoli ne bomo mogli doseči prave enakosti). Za konec bi omenil še seveda osebni zaklad znanja – kot učitelj podarjaš znanje, kar večkrat ni lahko, ampak če samo s tem obogatiš samo enega človeka – potem si zmagal!

Kaj sta vaša starša po narodnosti?

Obadva Slovenca, rojena v Sloveniji

Če ste obiskovali katerokoli šolo v Avstriji, kako so vas sprejeli sošolci? (Ste imeli kakšne ovire pri jeziku in pri vpisu na željeno šolo/fakulteto?)

V srednji šoli večjih ovir za vpis ni bilo, razen finančnih. Nekateri sošolci so nas, Slovence, ki smo prišli se šolat v Avstrijo, dobro sprejeli, drugi, tudi zamejski Slovenci, pa so nas gledali nekoliko zviška. Češ, kaj delate tukaj, ja. Kako pa imate pri vas, na pivo in večerjo, morda še po cigarete, to se še splača, ampak potem pa takoj nazaj! Ampak veliko tega je bilo na začetku. Potem smo se mi naučili njihovega jezika, oni pa našega – in kmalu je ta črta med »mi« in »oni« izginila.

Kje si boste iskali službo? (V Avstriji ali Sloveniji? Zakaj?)

Zelo verjetno bom ostal v Avstriji, saj sem že dobro tretjino življenja tukaj. Zaenkrat bi najraje poučeval slovenščino na Koroškem – nimam dobrega razloga zakaj, preprosto čutim.

Kje zdaj živite?

V Sloveniji in Avstriji. Ne morem točno reči, da sem na enem mestu doma, saj včasih niti ne vem več kje je »tam« in kje je »tu«.

V katerih društvih ste trenutno aktivni?

Trenutno sem predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu (KSŠŠG), kjer imamo polne roke dela s pripravami na naš tradicionalni festival Slovenski dnevi.

Ali se še kaj odpravljate v Slovenijo?

Za večje praznike in med poletjem ostanem dalj časa v Sloveniji, saj je moja družina še vedno tam (ali tu?). Večino časa sem v Avstriji, včasih se vrnem za konec tedna, lahko pa se zgodi, da ves mesec preživim v Gradcu – zelo različno je.

Vam je pomembno, čeprav živite in delate oz. študirate v Avstriji, da ohranjate stike s Slovenijo in slovensko kulturo?

To se mi zdi nadvse pomembno! Slovenska kultura je del moje oziroma naše identitete, tudi če je ta večplastna, je treba to plast ohraniti. Po mojih izkušnjah, so Slovenci, ki pridejo v Avstrijo, recimo, samo zato, da bi delali. Nekateri bi se odpovedali svojemu jeziku in kulturi, samo da bi lahko pomivali posodo v kakšni kuhinji ali sezonsko pospravljali sobe. Drugi, in rad bi se štel med te, pa zapolnjujejo vrzel med znanim in neznanim, med »nami« in »onimi«, gradijo mostove do končnega spoznanja, da smo konec koncev le vsi ljudje in bi si morali pomagati, ne pa metati polena pod noge, se obrekovati, prepirati in sovražiti. Sovraštvo ne vodi nikamor, ljubezen do sočloveka pa povsod.