Topolovec Terezija, ki živi v Cestici na Hrvaškem v majhnem kraju ob Dravi. Močna ženska, ki je oprijela tudi za težja dela.

Kje ste živeli prej?

Živeli smo ob meji v Zavrčih oz. Goričak, cesta je meja. Z ljudmi nismo imeli nič slabega, dobri eni kak drugi. Eden drugemu smo pomagali, dokler je šlo, dokler niso napravili zmešnjave med ljudmi. Ko so prišli policisti na mejo, niti oni niso vedli prav kje je meja.

Kam vas je potem pot vodila?

Priženila sem se v Brezje na Hrvaško in sem se z domačini tam razumela, nimam kaj slabega reč. Kasneje sem se preselila z otroki sem v Cestico, to je bilo že po moji ločitvi 1979 leta. Življenje ob meji ni nič slabega, nisem imela nobenih slabih izkušenj ne z policijo in ne z ljudmi živečimi ob meji.

Življenje ni lahko, še posebej če si z druge države.

Osnovno šolo ste končali v Sloveniji?

Ja, osnovno šolo sem obiskovala v Sloveniji, v Zavrčah.

Kje pa so rojeni vaši otroci?

Moji sinovi so rojeni v Sloveniji, hčerka pa je rojena v Varaždinu.

Ste vaše otroke naučili slovensko?

Sinovi vejo slovensko, so poročeni v Slovenijo in tudi tam živijo v Dornavi in Gorišnici. Hčerke pa na žalost več nimam.

Se še kaj videvate s sinovi?

Ja, redno se obiskujemo. Midva greva k njima na obisk pa tudi sinovi pridejo z družinami k nama na obisk.

Je vam pomembno, da veste od kod prihajate, da se zavedate, da ste Slovenka?

Mene nikoli ni bilo sram, da sem Slovenka. Že skoraj petdeset let živim na Hrvaškem. Če pridem v Slovenijo govorim slovensko. Hrvaško se nisem nikoli kaj posebej učila, vse sem se morala sama naučiti, če sem hotela delati.

Ko sem si pa morala iti urediti papirje v Zavrč, ker sem vsak dan prečkala mejo, me je gospod na matičnem uradu vprašal, če me zbrišejo s knjige. Pa sem mu rekla, oprostite, ampak mene ne boste ven brisali. Jaz sem Slovenka in ko bom umrla takrat me lahko ven izbrišete!

In me ta gospod en čas gleda, pa reče, ja če pa se vsi dajo izbrisat. Pa mu rečem, da tisti ki se hoče se naj da izbrisat, jaz se ne bom! Jaz imam dvojno državljanstvo in to mi ne more noben vzeti in zato se bom tudi borila.

Živi še kaj Slovencev tukaj? Se družite kaj na kakih dogodkih?

Ja, kar precej Slovencev živi tukaj. Ja mamo različne dogodke, samo jaz sem bol domač človek, težko hodim in mi je malo težko iti nekam. Se pa družimo Slovenci in Hrvati.

Kje ste pa delali?

Delala sem šest let v tovarni kravat Vis tukaj na Hrvaškem, ko so še bili otroci majhni, ampak potem pride v življenju tako obdobje ko nisem mogla več delati. Ko pa so otroci zrastli in so se stvari uredile pa sem delala v Mariboru. Kasneje sem delala po gradbiščih s samimi moškimi, in se nisem pustila od nobenega, da bi me komandiral. Vsepovsod moraš imeti svoj JAZ!