Kasilda Bedenk, rojena v Ljubljani, njena družina je že od nekdaj razpeta med Avstrijo in SLovenijo.
Kje ste preživeli vaše otroštvo?
Otroštvo sem delno preživela v Avstriji, do začetka šole sem preživela večino časa pri stari mami v Avstriji. Vso šolanje pa sem preživela v Sloveniji.
Zakaj ste se odločili, da boste živeli v Avstriji?
Po mamini strani smo bili taka tipična družina razpeta med Avstrijo in Slovenijo, očitno bo to še šlo naprej. Moja stara mama je rojena v Gradcu. Ko še je bila to ena država je moja prababica prišla v Gradec delat, tam je tudi spoznala svojega moža in rodila tudi v Gradcu svojega prvega otroka. Kasneje so se preselili v Maribor in so tam ostali. Moja stara mama se je v Mariboru poročila in imela dva otroka ( mojo mamo in strica). Med drugo svetovno vojno je izgubila moža in je odšla živet v Avstrijo k bratu. Tam mu je veliko pomagala, brat pa je njej pomagal otroka šolat. Moja mama pa je bila že toliko starejša, da se je odločila, da ostane, kasneje se je tudi poročila. Smo tipična Štajerska družin, ki so jih vojne premetavale z ene strani na drugo. Mene ni vojna prinesla v Avstrijo, ampak sem se čist poklicno odločila za tri leta in tudi sem potem ostala.
Kje ste študirali in zakaj ste se odločili za študij slavistike in germanistike?
Šolanje sem opravila v Sloveniji, v Ljubljani. Zelo težko sem se odločila za študij, kolebala med vsemi mogočimi smermi od arhitekture, veterine do sociologije in sem se na koncu odločila za študij slavistike in germanistike in sicer slovenščine in nemščine, sicer sem hotela izbrati angleščino ampak sem imela občutek, da jo premalo znam, čeprav sem se jo učila v šoli. Nemščino sem vzela kot študijski predmet, ki je v šoli nisem nikoli imela. V šoli sem imela francoščino in angleščino. Nemščine na gimnaziji, ki sem jo obiskovala ni bilo in sem se jo šele na univerzi začela učit, sem pa že prej vedela govoriti nemško. Študij je bil precej zanimiv, vedela sem pravilno govorit in pisat nemško.
V Gradec sem prišla leta 2002, to je bilo obdobje, ko se mi je iztekla funkcija, ki sem jo imela na Univerzi v Ljubljani, ko je bil starejši sin že proti koncu študija in me nekako ni več potreboval, mlajši sin se je odločil, da gre z menoj. Odločila sem se narediti korak naprej, da si pridobim izkušnje iz tujine, da malo pogledam čez mejo kako je na drugih univerzah. Zaprosila sem za lektorsko mesto v Gradcu, ki sem ga dobila. Ta lektorska mesta zasedajo za tri leta, takrat je bilo predvideno, da bom od 2002 do 2005 kot lektorica za slovenščino v Gradcu. Po pristopu Slovenije k Evropski uniji je veliko kolegov, ki so poučevali v Gradcu, odšlo v Bruselj, ker je bilo boljše plačano delo tam kot na univerzi. Kolega, ki je imel delovno mesto lektorja za slovenščino na Univerzi v Gradcu je odšel v Bruselj in to mesto se je spraznilo in je bilo na novo razpisano leta 2005. Kandidata za to mesto takrat ni bilo nobenega, jaz pa sem kar nekaj časa razmišljala, ker sem imela ves čas namen se vrniti v Slovenijo kjer me je tudi čakalo delovno mesto. Potem sva se skupaj s sinom odločila, da ostaneva, da bi še on nekaj časa tukaj hodil v šolo.
Zakaj ste ustanovili šolo za slovenščino v Gradcu?
Ves čas odkar sem v Gradcu je bilo povpraševanje po tečajih slovenščine za odrasle. Tukaj v Gradcu ni bilo nobene slovenske inštitucije kamor bi se ljudje lahko obračali. Vedno so se obrnili na Univerzo če kdo uči slovenščino. Tako sem prevzela od vsega začetka tečaje slovenščine, to smo uredili v sklopu Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, ki je takrat pokrival vso Avstrijo. Zraven sem še potegnila kolegico, ki zdaj tudi poučuje in tako imava to zdaj že 15 let te tečaje. Pred nekaj leti pa je znanstveni inštitut na Dunaju zaprl svoja vrata in smo razmišljali kako naprej. Ni nam preostalo drugo kot, da ustanovimo šolo za slovenščino, ker povpraševanja je bilo dovolj. In zdaj imamo to šolo že dve leti, v teh prostorih pa poteka šest tečajev slovenščine. Vsako poletje imamo tudi poletni tečaj v Sloveniji.
V katerih društvih ste aktivni?
Društvo Slovensko-Avstrijsko prijateljstvo Gradec je društvo prijateljstva med Avstrijci in Slovenci, ki jih je več. Enkrat na leto se tudi srečamo. Našo društvo letos novembra praznuje že 25. obletnico delovanja, je pa predvsem mišljeno kot društvo v katerem so včlanjeni tako Avstrijci, ki jih zanima Slovenija, tudi iz Slovenije imamo člane, ki želijo prispevati k tej izmenjavi. Izmenjava v glavnem poteka na področju kulture, prirejamo razne kulturne prireditve v Avstriji, s tem, da vabimo slovenske kulturnike. Spodbujamo sodelovanje med šolami, razna partnerstva, nastope pevskih zborov, razne literarne večere, itd..
Kaj ste najbolj pogrešali v Gradcu?
Ko sem prišla v Gradec sem nekako pogrešala nekaj slovenskega, ko si tu skoraj na vsakem koraku srečaš Slovence, svojo zgodovino, inštitucije, ki so povezane z našo zgodovino. Ko sem preučevala Graška društva in Graške časopise v 19. stoletju, sem ugotovila kaj vse je takrat bilo v Gradcu, koliko društev in časopisov, danes pa ne moreš v Gradcu kupiti enega slovenskega časopisa.
