Agica Holec, ravnateljica, učiteljica in vzgojiteljica je vsestranska ženska, ki ima že od nekdaj rada otroke, jih nauči nekaj novega.

Kje ste rojeni, kje živite?

Rojena sem na Madžarskem, v Monoštru. Živim pa v Števanovcih.

Kaj sta starša po narodnosti?

Starša sta oba Slovenca, tudi stara starša sta bila Slovenca.

V katerem jeziku ste se doma pogovarjai?

Že od vsega začetka doma govorimo v narečju. Naša družina je čist Slovenska. Tukaj imaš vse več družin, ki so mešane, ali oče ali pa mati je Madžar. Bila sem še zelo majhna ko mi je umrla mama, oče je hodil v službo v Monošter. Vzgajala pa sta me babica in dedek. Babica ni vedela nič Madžarsko in smo zato doma govorili Slovensko (narečje).

Kje ste živeli oz. kje živite zdaj?

Prej sem živela v Otkovcih, to je del Števanovcev. Prej je bil del vasi posebej Otkovci in posebej Števanovci, zdaj pa se je združilo v Števanovce.

Kje ste se šolali? ( Zakaj ste se odločili za tako smer šolanja?)

Osnovno šolo sem končala v Števanovcih, kasneje sem odšla v Sombatel v vzgojiteljsko šolo. Tam pa nisem več imela možnosti se učiti slovenskega jezika. Ko sem zaključila šolanje sem potem eno leto delala v Bajansenye to je pri slovenski meji, na drugi strani je že Hodoš. Tja sem zato šla delat, ker tukaj nismo imeli vrtca, kasneje so pa me povabili domov v Števanovce. Leta 1986 sem odprla v Števanovcih vrtec. Ker se vedno spreminjajo zakoni sem se kasneje vpisala na Višjo vzgojiteljsko šolo v Sopron. Ob službi sem tudi šolanje zaključila. Po zaključeni Višji šoli nisem imela izpita iz slovenščine, takrat sem se vpisala na Višjo šolo v Sombotel smer Slovenščina, to sem tudi uspešno zaključila. V vrtcu sem delala 30 let .

Že od nekdaj imam rada otroke, rada se z njimi igram, jih naučim nekaj novega. Od vsega začetka sem že vodja vrtca, do lanskega leta sem še delala dve uri v vrtcu, ker nisem imela narodnostno Slovensko vzgojiteljico, zdaj jo imamo. Kot ravnateljica pa še poučujem 6 ur v 1. razredu.

Imate sorodnike v Sloveniji, jih obiskujete?

Moj mož je tudi Slovenec, in tudi njegovi starši so Slovenci. Nismo imeli sorodnikov v Sloveniji.

Imam dva otroka, sina in hčerko, sin je ostal tukaj, hčerka pa se je odselila v Slovenijo. Hčerka je doštudirala v Ljubljani smer infektolog in je zaradi ljubezni tudi ostala tam. Zdaj živi z možem in mojo vnukinjo v Črnomlju.

Sodelujete tudi kaj s slovenskimi šolami?

Gremo večkrat v Slovenijo na obisk, sem ravnateljica in predsednica slovenske narodnostne samouprave in imamo zelo dobre stike s Slovenijo . Šola v Števanovcih je dvojezična, imamo stike s šolami v Sloveniji iz Dobrovnika, iz Mačkovec, iz Puconcev, in iz Lendave... Z Lendavsko dvojezično šolo smo skupaj delali na enem projektu. Bili smo pri njih za nekaj dni, kasneje so lendavski šolarji obisk vrnili k nam. Imeli smo izobraževanja in so nam pokazali v praksi kako oni rešujejo dvojezični pouk mi pa smo jim pokazali kako mi rešujemo to. Imamo tudi vsak mesec eno nedeljo mašo v slovenščini.

Kaj je vaš cilj?

Kot predsednica slovenske narodnostne samouprave je naš cilj, da ohranimo slovenski jezik, kulturo, šege, tradicije in s tem povezano imamo tudi nekaj prireditev, ki nas povezujejo s Slovenijo. Tudi večkrat smo k nam povabili kakšne pevske zbore iz Slovenije in tudi kakšne ženske, ki imajo rokodelstvo. Imamo srečanje gledaliških skupin. S tem želimo, da bi mladi več govorili slovensko, ker se iz leta v leto to zmanjšuje.

Imate kaj društev?

Tukaj nimamo nekih društev, pa imamo kakšno prireditev kakega pevskega zbora ali pa gledališko skupino potem povabimo iz Slovenije. Imamo gledališko skupino Veseli pajdaši.

Kaj si želite?

Želim si, da tisti starši ki lahko govorijo z otroci slovensko, ni treba književno, naj govorijo z njimi, da se ohrani in daje iz roda v rod daje jezik naprej. Poleti sem dobila že enajsto leto mandat za ravnateljico za štiri leta. Vse delam sam, brez tajnice ali kakšnega pomočnika. Želim si, da bi še mi zdravje naprej tako služilo in, da bom v naslednjem mandatu tudi vse to zmogla kot do zdaj.