Marija Miščevič, prijetna gospa, ki pravi, da vsak mora vedet od kod prihaja.
Kje ste rojeni?
Rojena sem v Ljubljani. Otroštvo sem preživela v dolini Krke, Žužemberk, Zagradec.
Kje ste se šolali in kaj ste se šolali?
V osnovno šolo sem hodila pol v Zagradec in pol v Žužemberk. Srednjo šolo pa sem obiskovala v Ljubljani Gostinsko srednjo šolo. Izučila sem se za natakarico. Celo življenje sem si želela biti trgovka. Ko sem se pa želela vpisati, pa ni več bilo mesta. Samo za natakarico je bilo nekaj mest prostih. Vseeno nisem zgrešila poklica.
Kje ste vse delali in kako ste prišli prek meje?
Delala sem štiri leta v Ljubljani. V Ljubljani sem bila poročena, ampak me je čez mejo potegnila ljubezen. On je bil oficir. In sva se eno leto vozila sem in tja. Čez čas mi je mama rekla, da to ni življenje, spakiraj stvari in se preseli tja. Varaždin je bil takrat manjši. Takrat je tam bil makadam. Razlika med Varaždinom in Ljubljano se je takrat zelo čutila, tudi v plačah se je čutila. Bila sem zelo zadovoljna v Varaždinu, čeprav me je dolgo domotožje držalo. Ni mi žal, da sem ostala v Varaždinu. Nikoli nisem bila dolgo brez dela, trudila sem se, da sem zelo hitro našla delo. Čeprav ni bilo delo moja stroka. Delala sem v slaščičarni in kot navadna delavka.
V Varaždinu sem delala do penzije 32 let.
Ste otroke naučili slovenskega jezika?
Otroka sem naučila, da vejo od kod so, zdaj se trudim, da naučim pravnuka slovensko govorit. Meni doma vsi govorijo slovensko, tudi mož.
Vabljeni, da si ogledate video intervju.
